V Novem mestu v junijski vojni za Slovenijo leta 1991 res ni bilo bojev, pa vendar je vsakdo občutil strah in tesnobo zase, za svoje najbližje in tudi za Krko, ki je številnim prebivalcem Dolenjske vir preživetja.

V podjetju smo v tistih dneh utrpeli predvsem materialne izgube, človeških žrtev na srečo ni bilo. Tisti, ki so bili takrat najbolj ogroženi, so bili naši vozniki, ki so kljub vojnim razmeram dostavljali naročene izdelke naročnikom, in seveda vsi tisti sodelavci, ki so bili vpoklicani v enote teritorialne obrambe in policije.

Prometne povezave so bile takrat zelo motene, na cestah pa blokade, zato  transport našega blaga brez spremstva policije ne bi bil možen. V takratni vojni smo v Krki dokazali, da znamo delati tudi v izrednih razmerah. K temu sta nedvomno prispevali pripadnost in lojalnost sodelavcev, pomembno vlogo pa je imela tudi slovenska policija.