V obdobju, v katerem se je dogajal proces osamosvajanja Slovenije, sem sedel še v šolskih klopeh. Skupaj z vrstniki pa sem čutil, da se dogaja nekaj usodnega, nadvse pomembnega tudi zame, za vse nas. Še posebno v tistih kritičnih dnevih, ko so pogosto zavijale sirene, ko smo gledali, poslušali in brali o spopadih, smo si vsi želeli, da bi lahko tudi sami sodelovali pri teh dogodkih. 

Prav je, da se obuja spomin na te dogodke in da izražamo zasluženo priznanje članom Združenja Sever – tako tistim, ki ste sodelovali že v prvi akciji, kot tudi  tistim, ki ste se v osvobajanje Slovenije neposredno vključili kasneje.

Mi, ki smo bili tedaj še premladi za boj, smo vam hvaležni za vaše žrtvovanje, za samostojno Slovenijo.