Ko po dvajsetih letih razmišljam, kako sem se počutil med akcijo Sever, se spominjam ponosa in veselja, da smo znali in uspeli milico voditi in usmerjati tako, da je imela ljubezen in pripadnost ožji domovini Sloveniji absolutno prednost pri vseh njenih delavcih. Enako je bila veličastna njena stoodstotna enotnost, ne glede na nacionalno pripadnost posameznikov ali njihovo ideološko usmeritev.
Ponosen sem bil tudi zato, ker sem tudi sam tej milici pripadal več kot trideset let, bil sem od miličnika do komandirja postaje milice, od ravnatelja šole za miličnike do pomočnika republiškega sekretarja za notranje zadeve in namestnika načelnika slovenske milice, med akcijo Sever pa sem bil namestnik vodje štaba za vodenje akcije.
Štab je do podrobnosti načrtoval in usmerjal vse aktivnosti in postopke slovenske milice za preprečitev »mitinga resnice«, zato sem se, kot pripadnik štaba, čutil izjemno odgovornega in me je bilo strah, da se bo kaj izjalovilo. Ob načrtovanju ukrepov milice je bilo namreč veliko neznank, od oborožitve mitingarjev do ravnanja zveznih organov.
Z reakcijo zveznih organov smo se soočali naslednji dve leti, z najhujšo seveda ob razglasitvi slovenske samostojnosti.
Anton Bregar Takratni Namestnik načelnika Uprave milice in namestnik vodje operativnega štaba RSNZ za vodenje akcije Sever