Spletno mesto je bilo pripravljeno v času obeleževanja 20. obletnice AKCIJE SEVER.
Vsebine se več ne osvežujejo.
Svečana akademija PVD Sever Gorenjska
Policijsko veteransko društvo Sever Gorenjska in Občina Tržič sta 31. januarja 2009 organizirala Svečano akademijo ob 20. obletnici akcije Sever in 15. obletnici Združenja Sever.
Svečana akademija je bila v Kulturnem centru Tržič. V bogatem kulturnem programu so sodelovali učenci Osnovne šole Križe pod vodstvom mentoric Sonje Ficko in Simone Kralj ter Pihalni orkester Tržič pod vodstvom dirigenta Francija Podlipnika. Program pa je povezovala Jelena Jukič.
Veteranke, veterane in ostale goste svečane akademije je najprej pozdravil predsednik PVDS Gorenjska Stanislav Ficko. V nagovoru je predstavil dejavnost gorenjskega društva in Združenja Sever, ki združuje dvanajstih policijskih veteranskih društev, ki delujejo po celi Sloveniji. S ponosom se je spomnil dneva izpred 15 let, ko je bilo ustanovljeno Združenje Sever. Dan združenja policijski veterani praznujejo vsako leto 1. decembra, v spomin na datum napovedanega, a nikoli izpeljanega mitinga. Opisal je dogodke pred znamenito akcijo Sever, ko so takratna milica in ostale službe Organov za notranje zadeve v Kranju, Tržiču in na Jesenicah leta 1989 preprečili mitinge v organizaciji takratne Zveze za ohranitev enakopravnosti državljanov, ki jo je vodil Dragiša Marojevič. Poudaril je, da bo društvo tudi v prihodnje skrbelo za ohranitev zgodovinskega spomina na aktivnosti, ki so povezane z osamosvojitveno vojno. Pri tem bodo sodelovali z drugimi veteranskimi organizacijami, predvsem z društvi Veteranov vojne za Slovenijo na Gorenjskem. Nagovor je zaključil z besedami, da so slovenska milica in organi za notranje zadeve v obdobju osamosvajanja Republike Slovenije in v vojni za Slovenijo odigrali ključno vlogo, verjetno najpomembnejšo v vsej svoji zgodovini. Zato so ponosni, da so imeli čast in priložnost biti zraven pri uresničitvi tisočletnega hrepenenja Slovencev po samostojni državi.
Vse navzoče je v imenu Policije in Policijske uprave Kranj, nagovoril tudi direktor PU Kranj Jože Mencin. Povedal je, da je bila akcija Sever gotovo ena najpomembnejših akcij slovenske milice, pred osamosvojitveno vojno. V načrtovanju in izvedbi so sodelovale vse miličniške enote po Sloveniji, med drugim tudi enote na Gorenjskem. V neposredni akciji je sodelovalo 130 pripadnikov posebne enote milice UNZ Kranj. Sodelovali so tudi kriminalisti, kriminalistični tehniki, nekaj miličnikov pa je odšlo na pomoč na UNZ Ljubljana. Na celotnem območju UNZ Kranj je bil mobiliziran rezervni sestav miličnikov, ki so skupaj z aktivnimi miličniki opravljali redne naloge milice. Posebej je poudaril, da je ponosen, da je na svečani akademiji prisoten tudi gospod Tomaž Ertl, takratni republiški sekretar za notranje zadeve, ki je bil takrat vsem pripadnikom organov za notranje zadeve za vzgled in veliko oporo. Njegova načela, odločnost, skrb za posameznika in skupnost, pa naj bo vodilo tudi sedanjim in prihodnjim generacijam, ki jim je ali bo zaupano, vodenje slovenske policije.
Udeležence slavnostne akademije je pozdravil tudi Tomaž Ertl, takratni republiški sekretar za notranje zadeve in častni član PVDS Gorenjska. Poudaril je, da so slovenska milica in ostali pripadniki organov za notranje zadeve v letih pred akcijo Sever, še posebej pa v času samega poteka akcije, delovali izključno v interesu slovenskega naroda. Celotno slovensko politično vodstvo se je dobro zavedalo nevarnosti, ki jo je prinašal napovedani »miting resnice« v Ljubljani. Zato se je tudi sam v funkciji republiškega sekretarja za notranje zadeve večkrat srečal s sekretarji za notranje zadeve ostalih republik v Jugoslaviji in drugimi funkcionarji, kjer jim je odločno povedal, da mitinga v Ljubljani, niti v katerem koli drugem kraju v Sloveniji, ne bo. Z mobilizacijo celotnih organov za notranje zadeve in izkazane odločnosti, je bil miting odpovedan in preprečen. Uspelo je, ker sta bila v tem dejanju enotna slovenski narod in slovenska politika.
Slavnosti govornik na svečani akademiji je bil mag. Borut Sajovic, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in župan Občine Tržič. V uvodnem delu se je najprej spomnil takratnih dogodkov in citiral znameniti stavek takratnega republiškega sekretarja za notranje zadeve gospoda Tomaža Ertla: »Načrt je izdelan za celotno območje Slovenije in posebej za mesto Ljubljana, da bi povsod, kjer bi se skušalo motiti varnost, red in mir, lahko ustrezno ukrepali. Naj ne bo ljudi strah. Nobene potrebe ni. Imate svojo milico, ki bo storila vse, da boste varni.« Za 1. december 1989 napovedan »miting resnice« je bil prepovedan in policija je storila, kar je morala - zaščitila je svoje ljudi in se jasno opredelila za samostojno Slovenijo. To je bil prelomni dogodek, ki je dokončno pokazal, da smo Slovenci gospodarji na svoji zemlji in da so politična nesoglasja v gospodarsko izčrpani državi tako močna, da Jugoslavija ne more več ostati skupaj.
V nadaljevanju je poudaril, da je potrebno zgodovino in zgodovinski spomin ohraniti v izvorni obliki, kar mora biti naš skupni cilj, pri tem pa mora biti jasno viden prispevek delavcev organov za notranje zadeve in tudi dejstvo, da je bila osamosvojitev projekt vsega naroda in vseh Slovencev. Kakršnokoli preštevanje, prisvajanje zaslug enostavno ne sledi duhu enotnosti, ki je takrat vel iz vseh por naše družbe. Res so bile različne naše vloge, vpliv in odgovornost. A bile so del celote. In samo take, kot del celote, so pomembne.
Po opisu pomembnih in prelomnih dogodkov, od organiziranja manevrske strukture narodne zaščite in vojnih dogodkov, je poudaril, da je bilo delo slovenske policije in njeno sodelovanje s teritorialno obrambo ves čas vzorno, zanesljivo in učinkovito. Brez sporov in brez prestiža, zavezano k skupnemu cilju. Ponovno se je potrdilo, da enotni in dobro organizirani lahko dosežemo vse bistvene cilje. Prav zaradi poštene ocene preteklosti, so pomembna taka srečanja. Pa tudi zato, da povemo, da so bile v tistem času tudi žrtve na strani slovenske milice. Slava jim. Ter tudi zato, da povemo, kakšno policijo hočemo danes. Močno, enotno, strokovno, brez politike, z več pooblastili in pristojnosti. Ni prav, da se na soočenju lopova v spremstvu dragih odvetnikov, sedaj bolj verjame prvemu, ne pa policistu. Ni prav, da se kriminalci izgovarjajo na človekove pravice, ko se jih prime za vrat. In ni prav, da v časih kot je današnji, razmišljamo o varčevanju pri plačah in kadrih v policiji. Strokovni, stimulirani, s pooblastili in zaupanjem oboroženi policisti, so garant, da v primeru, če pridejo take razmere, kot so bile pred 20. leti, da bodo ravnali enako, kot takrat.
V zaključku je veteranskemu društvu zaželel še naprej uspešno delo. Poudaril je, da so veteranke in veterani lahko ponosni na vse, kar so storili za Slovenijo in ga tako ni strah za prihodnost države.
Predsednik PVDS Gorenjska Stanislav Ficko je ob tej priložnosti podelil priznanja Združenja Sever. Skladno s Pravilnikom o priznanjih Združenja Sever in sklepom Upravnega odbora Združenja Sever so bila podeljena priznanja za zasluge v času demokratičnih procesov v Republiki Sloveniji. Plaketo osamosvojitve je prejela Občina Tržič, v imenu katere jo je prevzel župan mag. Borut Sajovic. Zlati znak osamosvojitve je prejel Mirko Dobršek, srebrne znake so prejeli Bojan Belak, Branko Habjan, Dušan Jotič in Jože Kuzma, bronaste znake pa so prejeli Dušan Belak, Nikola Česen, Metod Derling, Franc Gaber, Igor Jurjevčič, Dragomir Kolevski, Ivan Pogačar, Niko Resnik, Janez Rozman, Janez Studen, Milan Urbanc, Boštjan Zadražnik, Miran Zagradišnk in Dušan Zupan.
Podeljena so bila tudi priznanja za uspešno in prizadevno delo v Združenju Sever. Srebrni znak »SEVER« so prejeli Stanislav Ficko, Slavko Hočevar in Jože Romšak, bronaste znake pa Jana Černoga, Irena Meglič, Aljoša Jazbec, Jože Mencin, Branko Pavalec, Andrej Žemva in Dušan Žnidaršič.
Svečana akademija se je zaključila v preddverju kulturnega centra, kjer so navzoči v družabnem srečanju obujali spomine na osamosvojitvene dogodke.
Stanislav FICKO
Veteranke, veterane in ostale goste svečane akademije je najprej pozdravil predsednik PVDS Gorenjska Stanislav Ficko. V nagovoru je predstavil dejavnost gorenjskega društva in Združenja Sever, ki združuje dvanajstih policijskih veteranskih društev, ki delujejo po celi Sloveniji. S ponosom se je spomnil dneva izpred 15 let, ko je bilo ustanovljeno Združenje Sever. Dan združenja policijski veterani praznujejo vsako leto 1. decembra, v spomin na datum napovedanega, a nikoli izpeljanega mitinga. Opisal je dogodke pred znamenito akcijo Sever, ko so takratna milica in ostale službe Organov za notranje zadeve v Kranju, Tržiču in na Jesenicah leta 1989 preprečili mitinge v organizaciji takratne Zveze za ohranitev enakopravnosti državljanov, ki jo je vodil Dragiša Marojevič. Poudaril je, da bo društvo tudi v prihodnje skrbelo za ohranitev zgodovinskega spomina na aktivnosti, ki so povezane z osamosvojitveno vojno. Pri tem bodo sodelovali z drugimi veteranskimi organizacijami, predvsem z društvi Veteranov vojne za Slovenijo na Gorenjskem. Nagovor je zaključil z besedami, da so slovenska milica in organi za notranje zadeve v obdobju osamosvajanja Republike Slovenije in v vojni za Slovenijo odigrali ključno vlogo, verjetno najpomembnejšo v vsej svoji zgodovini. Zato so ponosni, da so imeli čast in priložnost biti zraven pri uresničitvi tisočletnega hrepenenja Slovencev po samostojni državi. Vse navzoče je v imenu Policije in Policijske uprave Kranj, nagovoril tudi direktor PU Kranj Jože Mencin. Povedal je, da je bila akcija Sever gotovo ena najpomembnejših akcij slovenske milice, pred osamosvojitveno vojno. V načrtovanju in izvedbi so sodelovale vse miličniške enote po Sloveniji, med drugim tudi enote na Gorenjskem. V neposredni akciji je sodelovalo 130 pripadnikov posebne enote milice UNZ Kranj. Sodelovali so tudi kriminalisti, kriminalistični tehniki, nekaj miličnikov pa je odšlo na pomoč na UNZ Ljubljana. Na celotnem območju UNZ Kranj je bil mobiliziran rezervni sestav miličnikov, ki so skupaj z aktivnimi miličniki opravljali redne naloge milice. Posebej je poudaril, da je ponosen, da je na svečani akademiji prisoten tudi gospod Tomaž Ertl, takratni republiški sekretar za notranje zadeve, ki je bil takrat vsem pripadnikom organov za notranje zadeve za vzgled in veliko oporo. Njegova načela, odločnost, skrb za posameznika in skupnost, pa naj bo vodilo tudi sedanjim in prihodnjim generacijam, ki jim je ali bo zaupano, vodenje slovenske policije.
Udeležence slavnostne akademije je pozdravil tudi Tomaž Ertl, takratni republiški sekretar za notranje zadeve in častni član PVDS Gorenjska. Poudaril je, da so slovenska milica in ostali pripadniki organov za notranje zadeve v letih pred akcijo Sever, še posebej pa v času samega poteka akcije, delovali izključno v interesu slovenskega naroda. Celotno slovensko politično vodstvo se je dobro zavedalo nevarnosti, ki jo je prinašal napovedani »miting resnice« v Ljubljani. Zato se je tudi sam v funkciji republiškega sekretarja za notranje zadeve večkrat srečal s sekretarji za notranje zadeve ostalih republik v Jugoslaviji in drugimi funkcionarji, kjer jim je odločno povedal, da mitinga v Ljubljani, niti v katerem koli drugem kraju v Sloveniji, ne bo. Z mobilizacijo celotnih organov za notranje zadeve in izkazane odločnosti, je bil miting odpovedan in preprečen. Uspelo je, ker sta bila v tem dejanju enotna slovenski narod in slovenska politika. Slavnosti govornik na svečani akademiji je bil mag. Borut Sajovic, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in župan Občine Tržič. V uvodnem delu se je najprej spomnil takratnih dogodkov in citiral znameniti stavek takratnega republiškega sekretarja za notranje zadeve gospoda Tomaža Ertla: »Načrt je izdelan za celotno območje Slovenije in posebej za mesto Ljubljana, da bi povsod, kjer bi se skušalo motiti varnost, red in mir, lahko ustrezno ukrepali. Naj ne bo ljudi strah. Nobene potrebe ni. Imate svojo milico, ki bo storila vse, da boste varni.« Za 1. december 1989 napovedan »miting resnice« je bil prepovedan in policija je storila, kar je morala - zaščitila je svoje ljudi in se jasno opredelila za samostojno Slovenijo. To je bil prelomni dogodek, ki je dokončno pokazal, da smo Slovenci gospodarji na svoji zemlji in da so politična nesoglasja v gospodarsko izčrpani državi tako močna, da Jugoslavija ne more več ostati skupaj.
V nadaljevanju je poudaril, da je potrebno zgodovino in zgodovinski spomin ohraniti v izvorni obliki, kar mora biti naš skupni cilj, pri tem pa mora biti jasno viden prispevek delavcev organov za notranje zadeve in tudi dejstvo, da je bila osamosvojitev projekt vsega naroda in vseh Slovencev. Kakršnokoli preštevanje, prisvajanje zaslug enostavno ne sledi duhu enotnosti, ki je takrat vel iz vseh por naše družbe. Res so bile različne naše vloge, vpliv in odgovornost. A bile so del celote. In samo take, kot del celote, so pomembne.
Po opisu pomembnih in prelomnih dogodkov, od organiziranja manevrske strukture narodne zaščite in vojnih dogodkov, je poudaril, da je bilo delo slovenske policije in njeno sodelovanje s teritorialno obrambo ves čas vzorno, zanesljivo in učinkovito. Brez sporov in brez prestiža, zavezano k skupnemu cilju. Ponovno se je potrdilo, da enotni in dobro organizirani lahko dosežemo vse bistvene cilje. Prav zaradi poštene ocene preteklosti, so pomembna taka srečanja. Pa tudi zato, da povemo, da so bile v tistem času tudi žrtve na strani slovenske milice. Slava jim. Ter tudi zato, da povemo, kakšno policijo hočemo danes. Močno, enotno, strokovno, brez politike, z več pooblastili in pristojnosti. Ni prav, da se na soočenju lopova v spremstvu dragih odvetnikov, sedaj bolj verjame prvemu, ne pa policistu. Ni prav, da se kriminalci izgovarjajo na človekove pravice, ko se jih prime za vrat. In ni prav, da v časih kot je današnji, razmišljamo o varčevanju pri plačah in kadrih v policiji. Strokovni, stimulirani, s pooblastili in zaupanjem oboroženi policisti, so garant, da v primeru, če pridejo take razmere, kot so bile pred 20. leti, da bodo ravnali enako, kot takrat. V zaključku je veteranskemu društvu zaželel še naprej uspešno delo. Poudaril je, da so veteranke in veterani lahko ponosni na vse, kar so storili za Slovenijo in ga tako ni strah za prihodnost države.
Predsednik PVDS Gorenjska Stanislav Ficko je ob tej priložnosti podelil priznanja Združenja Sever. Skladno s Pravilnikom o priznanjih Združenja Sever in sklepom Upravnega odbora Združenja Sever so bila podeljena priznanja za zasluge v času demokratičnih procesov v Republiki Sloveniji. Plaketo osamosvojitve je prejela Občina Tržič, v imenu katere jo je prevzel župan mag. Borut Sajovic. Zlati znak osamosvojitve je prejel Mirko Dobršek, srebrne znake so prejeli Bojan Belak, Branko Habjan, Dušan Jotič in Jože Kuzma, bronaste znake pa so prejeli Dušan Belak, Nikola Česen, Metod Derling, Franc Gaber, Igor Jurjevčič, Dragomir Kolevski, Ivan Pogačar, Niko Resnik, Janez Rozman, Janez Studen, Milan Urbanc, Boštjan Zadražnik, Miran Zagradišnk in Dušan Zupan.
Podeljena so bila tudi priznanja za uspešno in prizadevno delo v Združenju Sever. Srebrni znak »SEVER« so prejeli Stanislav Ficko, Slavko Hočevar in Jože Romšak, bronaste znake pa Jana Černoga, Irena Meglič, Aljoša Jazbec, Jože Mencin, Branko Pavalec, Andrej Žemva in Dušan Žnidaršič.
Svečana akademija se je zaključila v preddverju kulturnega centra, kjer so navzoči v družabnem srečanju obujali spomine na osamosvojitvene dogodke.
Stanislav FICKO
Proglas | Izvedba: Interplanet